Osvetlitev drevesa
Pri rezi je najpomembnejše, da dosežemo osvetlitev vseh delov drevesa. Najbolj učinkovita tista rez, pri kateri izrežemo cele pregoste veje že pri osnovi. Težimo k temu, da izrežemo eno ali dve najdebelejši veji v srednjem delu krošnje in s tem osvetlimo spodnji del drevesa. Le na osvetljenih delih drevesa se oblikujejo novi cvetni brsti in lepi, zdravi ter obarvani plodovi. Takšni plodovi vsebujejo več hranilnih snovi in se tudi dlje časa skladiščijo.
Redčenje
Zimska rez je prvo in najučinkovitejše redčenje preobilnega cvetnega nastavka. Če dreves ne obrezujemo in oskrbujemo potem rodijo izmenično vsako drugo leto. V letu obilne rodnosti so plodovi drobni, slabše obarvani in vsebujejo manj hranilnih snovi. Iz takšnih plodov je težno narediti dobre izdelke. Včasih tudi opazimo, da drevesa obilno cvetijo pa cvetovi v celoti odpadejo.
Eden od vzrokov je preveliko število cvetnih brstov, ki ne dobijo dovolj hranil (predvsem N), kar privede do slabe oplodnje. Z rezjo (redčenjem brstov) dosežemo, da zmanjšamo število porabnikov (brstov, cvetov), ki dobijo več hranilnih snovi, čemur sledi boljša oplodnja, zavezanje plodičev in razvoj plodov. Cvetnemu nastavku je potrebno prilagoditi tudi prehrano dreves z gnojenjem.
Rez mladih dreves
Pri mladih drevesih želimo vzgojiti osnovne ogrodne veje (5-7), ki bodo nosilci sekundarnih vej in rodnega lesa. Tako z rastjo drevesa izbiramo najprimernejše veje, ki jih upogibamo pod kotom 450inusmerjamo v prazen prostor. Premočne, pregoste in šibke veje izrezujemo. Pri visokodebelnih drevesih, kjer se spodaj pase živina, si želimo, da bo deblo visoko vsaj 1,7 m.
Preden začnemo drevo obrezovati si ga najprej dobro ogledamo in ocenimo:
- rast poganjkov vej (pokončna, povešena..)
- bujnost drevesa (dolžina enoletnih poganjkov..)
- osvetlitev (pregoste veje..
- rodni nastavek..
- volumen drevesa..
Vedno najprej izrežemo eno ali dve najmočnejši veji pri osnovi. Kasneje spodrežemo še vse povešene veje (izrojene) in ostale pregoste veje. Bolje je, da režemo večkrat po malem.
Pri obrezovanju visokodebelnih dreves težimo k temu, da vse rezi opravimo s tal. V ta namen uporabljamo teleskopske žage in škarje. Pri delu moramo biti pozorni na padajoče veje in uporabljati osnovno zaščitno opremo: čelada, rokavice, terenski čevlji).
Ob rezi si ocenimo tudi zdravstveno stanje drevesa:
- prisotne bolezni (plesnivi poganjki, rakasti deli)
- prisotna jajčeca škodljivcev (ameriški kapar, uši..)
Mnoge starejše sorte so manj občutljive na najnevarnejšo bolezen jablan – jablanov škrlup.
Zato v travniških sadovnjakih ne uporabljamo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Izjemoma uničujemo le uši na mladih drevesih. Za škodljivce na travniških drevesih poskrbimo z ohranjanjem biotske pestrosti in ravnovesja v naravi. V ta namen postavljamo valilnice za ptice, drogove za ptice ujede, domovanja da strigalice in čebele samotarke, zavetišča za podlasice in ježe, ohranjamo tudi cvetoče žive meje, kjer se naselijo predatorji (pikapolonice, tančičarice, muhe trepetalke, koristne stenice, bogomoljka..).
V jeseni in spomladi je pomemben tehnološki ukrep gnojenje nasadov, ki ga izvedemo na osnovi kemične analize tal in pričakovane rodnosti dreves.
Pripravil (članek in fotografije):
Jani Gačnik, univ.dipl.ing.agr.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Februar 2011
