Obrezovanje sadnega drevja je pomemben tehnološki ukrep s katerim lahko dosežemo, da drevesa bolj redno rodijo in dajejo kvalitetne plodove.
Osnovi namen obrezovanja je:
- dobra osvetlitev vseh vej na drevesu (le na osvetljenih delih se oblikujejo cvetni brsti in obarvani plodovi,
- da razredčimo preobilen cvetni nastavek (v letih obilnega nastavka razbremenimo drevo),
- da z rezjo in časom rezi spodbujamo ali zaviramo rast drevesa.
Sadno drevje obrezujemo v vseh življenjskih obdobjih:
- mladosti (cilj: vzgoja drevesa in čim hitrejši vstop v rodnost),
- rodnosti (cilj: čim dlje ohranjanje redne rodnosti),
- starosti (cilj: oživitev ostarelih dreves).
Sadno drevje lahko obrezujemo skozi celotno obdobje vegetacije. Vedeti moramo, kaj hočemo z obrezovanjem doseči. Po času rezi poznamo:
- spomladanska rez ( namen: osvetlitev drevesa in redčenje prevelikega nastavka),
- rez v času cvetenja (namen: redčenje preobilnega nastavka),
- junijska rez (namen: redčenje in rez vrhov),
- rez v avgustu ( namen: osvetlitev drevesa in slabitev rastnega potenciala drevesa)
- rez po obiranju (namen: slabitev rastnega potenciala..)
Večkratne rezi so pomembne tudi z vidika organizacije dela. Na takšen način bomo porezali več dreves in dosegli večjo skladnost z fiziologijo drevesa (manjši šoki za drevo).
Čas obrezovanja in intenzivnost vedno prilagodimo cvetnemu nastavku in bujnosti drevesa. Tako bolj intenzivno obrezujemo v tistih letih, ko imajo drevesa velik cvetni nastavek. V letih, ko pa drevesa nimajo cvetnega nastavka raje ne režemo.
Vsak sadjar bi moral narediti inventuro (popis) svojih nasadov kjer bi vodil evidenco o rodnosti dreves.
Vedeti moramo tudi, da s spomladanskimi obrezovanjem spodbujano rastni potencial (bujnost drevesa) z jesenskim obrezovanjem pa zaviramo rast. Tako šibka drevesa bolj intenzivno obrezujemo spomladi, bujno rastoča drevesa pa jeseni. Drevesa z obilnim cvetnim nastavkom bolj intenzivno režemo spomladi, del preobilnega nastavka pa lahko še v cvetenju in junija meseca.
